Presek po sredini pasu popolnega mrka
Cela pot na enem pogledu, vzdolž osrednje črte mrka (NASA GSFC), od Gibraltarske ožine do Rdečega morja — relief, morje, trajanje popolne faze, višina Sonca, klimatološka oblačnost, prah in vidnost. Vodoravna os je zemljepisna dolžina, zgoraj tudi univerzalni čas sredine popolne faze. Podrobnosti po lokacijah so v razdelkih spodaj.
Miška čez presek pokaže vse vrednosti (in lokalni čas popolne faze) na tisti dolžini. Prah 0,5° = MERRA-2 DUEXTTAU (samo prah); AOD ~2° = POWER skupni aerosol. Vidnost = exp(−zračna masa(višina Sonca) × (AOD + 0,097)).
Kaj presek pokaže
Osrednja črta je nad morjem skoraj vso pot od Tunizije do Bengazija — Tripoli in Misrata sta ~130 km od nje, tik ob južnem robu pasu (polovična širina ~128 km). Najdaljša popolna faza (6 min 23 s) in najvišje Sonce (82°) sta nad dolino Nila severno od Luksorja. Prah narašča proti egiptovskemu delu, oblačnost pada — ista slika kot pri točkovni analizi, le zvezno vzdolž poti.
→ isti presek in pot na interaktivnem zemljeviduSodba: verjetnost jasnega neba
Delež dni v oknu 2. avgust ± 3 dni (168 dni na lokacijo), ko je bila opoldanska oblačnost pod 10 %. Črtica označuje blažji prag — pod 20 %.
Bengazi je past
Mesto samo je zgodaj avgusta tako rekoč vedno pod oblaki (mediana opoldanske oblačnosti 30 %, 0 od 24 let pod 10 %) — obalni stratus Kirenajke. Točka na odprtem morju v Sirtskem zalivu, ~90 km stran, je povsem drugačna zgodba (68 %).
Kompromis: jasno proti prašnemu
Celinski Egipt nudi zanesljivo jasno nebo, a s stalno prašno meglico, ki zniža kontrast korone. Obala in zahod imata čistejši zrak, a bistveno več oblakov. Vsaka pika je lokacija; na navpični osi je mediana optične globine aerosola (AOD 550 nm) v oknu mrka.
Dan za dnem: julij in avgust
Za vsak dan v juliju in avgustu prikazuje, kako razpršene so bile vrednosti čez opazovanih 24 let (2001–2024): debela črta je mediana, temnejši pas je srednja polovica dni (p25–p75), svetlejši pas pa p10–p90. Pri dveh lokacijah se primerjata mediani s pasom p25–p75. Navpičnica označuje 2. avgust.
Os Y je fiksna na skupni razpon vseh lokacij za izbrano meritev (oblačnost omejena na 50 %).
Prah: kam pobegniti
Recimo, da je na izbrani lokaciji prašen dan (AOD nad njenim 90. percentilom za julij–avgust). Vsaka vrstica pokaže, kaj tiste dni počne prah na drugi lokaciji: kolikšen delež je dni čistih (AOD pod njeno mediano), vmesnih, ali prav tako prašnih (nad njenim p90). Vsota vsake vrstice je 100 %. Visok zeleni del pomeni dobro zavetje pred istim prahom.
Se prah premika skupaj?
Pearsonova korelacija dnevnega prahu (julij–avgust, 2001–2024). Okrasta = niha sočasno, modra = nasprotno. Preklopi vir zgoraj — slika je enaka pri obeh: celinski Egipt (Luksor–Berenika 0,6–0,7) je povezan, obala in zahod so neodvisni.
Dva vira prahu
POWER streže skupni AOD_55 iz MERRA-2, a v tem območju na grobi ~2° celici (zato je bila Tima izpuščena — njen niz je bil enak Luksorjevemu). MERRA-2 DUEXTTAU je nativna 0,5° mreža, samo prašna ekstinkcija (zajeto neposredno z GES DISC, urni podatki agregirani v dnevne).
Pri 0,5° še vedno padeta Gibraltar in Tanger (60 km narazen) v isto celico. Vrednosti DUEXTTAU so nižje od skupnega AOD, ker izločajo neprašni aerosol (sulfat, morska sol).
Vremenske postaje: kaj so izmerile
Dnevni pregled iz dejanskih meritev prizemnih postaj (NOAA GSOD — iste postaje s SYNOP/METAR poročili, ki jih zbira tudi Ogimet), ne iz satelitske klimatologije. Debela črta je mediana čez leta, temnejši pas p25–p75, svetlejši p10–p90; navpičnica je 2. avgust. Privzeto je prikazan julij–avgust, s preklopom na celo leto. Oblačnosti (okte) GSOD ne beleži — zanjo velja satelitski vir zgoraj. Postaja pri opazovališču praviloma ni na točni točki; oddaljenost je navedena spodaj.
Os Y je fiksna na skupni razpon vseh postaj za izbrano meritev.
Pojavi: kako pogosti so na ta dan
Delež let (2001–2024), ko je postaja na izbrani koledarski dan zabeležila meglo, merljive padavine (> 0,1 mm) ali močan veter (povprečje dneva ≥ 8 m/s). Za dan mrka je pomembna predvsem megla/nizka megla ob jutranji uri.
Okno okoli 2. avgusta (± 3 dni)
Kaj postaje dodajo k sliki
Satelitska klimatologija (POWER) je groba (1–2° celica) in gladi lokalne razlike. Postaje dajo dejansko izmerjeno temperaturo, vlago, veter, sunke in vidljivost na konkretni točki — ter pojave, ki jih satelit ne vidi dobro (talna megla, prašni dan z zmanjšano vidljivostjo).
Omejitve: postaja ni nujno na opazovališču (glej razdaljo), Siva po 2021 ne poroča več, Berenike nima postaje — najbližja je Šalatin ~87 km južneje; Zaliv pri Bengaziju je odprto morje, prikazana je obalna Benina. Vidljivost je pogosto navzgor odrezana pri 10 km (meja poročanja).
V izbirniku so tudi domače postaje (Portorož, Nova Gorica, Ljubljana) za občutek, kako se dan mrka v Egiptu razlikuje od domačega poletja — npr. Luksor ~42 °C in skoraj brez dežja proti Ljubljani ~29 °C, kjer je vsak tretji začetek avgusta z merljivimi padavinami.
Mrežni sloji in karte so na zemljevidu
Avgustovska klimatologija oblačnosti, skupnega AOD, prahu DUEXTTAU (0,5°) in vidnosti — ter pas popolne faze in izohrone trajanja — so na interaktivnem zemljevidu (zoom, preklop podlag, lastni sloji), skupaj z operativno napovedjo.